(Brez)

barvni video
2 ’48 “
2017
V projektu (Brez) raziskujem podobo oz. reprezentacijo ženske, natančneje njenega telesa v televizijskih reklamah, ki promovirajo izdelke za ženske (ličila, higienske izdelke, izdelke za osebno nego ipd.). Ugotovila sem, da ženske, ki nastopajo v reklamah do potankosti ustrezajo opisu »popolnega« videza. Še bolj tragično je, da so prikazane enodimenzionalno, so v vlogi blaga, njihova osebnost je reducirana na objekt seksualne porabe. (Verša 1992). Torej so več ali manj vse ženske predstavljene kot seskualni objekt prilepljen na pogled moškega. Televizijske reklame so postale neke vrste blaga oblika pornografije. Vseeno je kaj je produkt prodaje, glavni moto je »sex sells«.
Zbrala sem številne televizijske reklame jih porezala ter odstranila vse prizore oglaševanega izdelka ter zvok, ostale so samo sekvence ženskega telesa. Nastal je kratek, lahko bi rekli, blago pornografski video. Čez njega sem posnela branje dela članka avtorice Sandre Lee Bartky z naslovom Foucault, ženskost in modernizacija patriarhalne oblasti. Članek govori o načrtnem nadzorovanju ženskega telesa. Izbrala sem del kjer Bartky duhamorno našteva izdelke, ki jih je ženska primorana uporabljati, da doseže zaželjen videz. Ob gledanju videa skušam gledalcu predstaviti kako izkoriščena je podoba ženske oz. njenega telesa, ki ni več zares njeno ampak pripada vsem nam.